Iz Tübingena: slovenski Luter

Sa, 12/07/2013 - 15:21

Pred dnevom reformacije smo imeli na univerzi v Tübingenu slovensko literarno popoldne. Predstavili smo Trubarjevo življenje, delo in njegov vpliv na okolico, v kateri je deloval.

Trubarjeva hisa v Derendingenu   Derendingen-Tübingen jeseni

V nemškem prostoru Trubarja danes imenujejo "slovenski Luter". Članek z naslovom Der "slowenische Luther" (podnaslov: Primus Truber hat von Stift Urach aus die Reformation exportiert) je izšel v časniku Schwäbisches Tagblatt, 27. jul, 2013, avtor Wolfgang Schöllkopf, ki je letos izdal delo Stift Urach (Süddeutsche Verlagsges., Ulm, 2013). Članek je opremljen s fotografijo slovenskega enoevrskega kovanca s podobo Primoža Trubarja in s pripisom pod fotografijo: "Stati inu obstati" – Stehen und bestehen

Predstavili smo Trubarjevo življenje, delo in njegov vpliv na okolico, v kateri je deloval. V nemškem prostoru Trubarja danes imenujejo "slovenski Luter". Članek z naslovom Der "slowenische Luther" (podnaslov: Primus Truber hat von Stift Urach aus die Reformation exportiert) je izšel v časniku Schwäbisches Tagblatt, 27. jul, 2013, avtor Wolfgang Schöllkopf, ki je letos izdal delo Stift Urach (Süddeutsche Verlagsges., Ulm, 2013). Članek je opremljen s fotografijo slovenskega enoevrskega kovanca s podobo Primoža Trubarja in s pripisom pod fotografijo: "Stati inu obstati" – Stehen und bestehen: Dieses Zitat aus Primus Trubers Kathechismus ist mit seinem Konterfei auf den sloweinschen Ein-Euro-Munze verewigt/Ta citat iz Katekizma Primoža Trubarja je skupaj z njegovo podobo ovekovecen na slovenskem enoevrskem kovancu).

Dober poznavalec Trubarjevega življenja in dela prof. Rolf-Dieter Kluge z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu je v prispevku za zbornik mesta Tübingen Blatter 2008 o Trubarju zapisal: "Za širitev reformacije je bilo odločilno, da je Martin Luther s svojim prevodom sv. pisma v ljudski jezik naredil religijo za stvar ljudstva. Tudi Primož Trubar je želel s prevodi katekizma in nove zaveze neposredno nagovoriti in prebuditi slovensko ljudstvo. A Trubar je moral, za razliko od Lutra, najprej slovenski jezik slovnično in pisno utemeljiti in ga napraviti za uporabnega. In drugačen kot pri Lutru je bil pri Trubarju odnos oblasti do njegovega dela:ne le da ni našel podpore pri deželni oblasti, ampak ga je celo izgnala iz svoje dežele. V luteranski deželi Württemberg je končno našel zatočišče, da je lahko izpeljal svoje verske in literarne dejavnosti."

Prof. Kluge je Trubarjevo delo poglobljeno predstavil v razpravi z naslovom Primus Truber: Leben, Werk und Wirkung. Ein Überblick, objavljeni v zborniku Primus Truber, der slowenische Reformator und Württemberg (izdala Deželna komisija za zgodovinopisje  Baden – Württemberg ob podpori mesta Tübingen, 2011, založba W. Kohlhammer, Stuttgart, ured.: prof. dr. Anton Schindling, prof. dr. Sönke Lorenz, dr. Wilfried Setzler). Orisal je Trubarjevo neverjetno razgibano življenjsko pot in v ozračju verskih bojev 16. stoletja ovrednotil Trubarjev prehod od (neuspešnega prizadevanja) katoliškega duhovnika na stran reformatorjev, ki so mu omogočili, da je posredoval rojakom božjo besedo v njihovem maternem jeziku in položil temelje jezikovni in kulturni identiteti Slovencev.

Prof. Kluge je poleg izdaje prve slovenske knjige in drugih del posebej poudaril tudi pomen Trubarjeve slovenske Cerkovne ordninge iz l. 1564. Kot popolno novost (ein völliges Novum!) je označil Trubarjevo zahtevo po vpeljavi šol tudi v slovenskem jeziku, in sicer za vse ljudi, s čimer bi pravica do izobrazbe dana vsem socialnim slojem. V vseh pogledih je bil Trubar izjemna osebnost v času evropske reformacije.

V že omenjenem zborniku je Wilfried Lager razčlenil vse Trubarjeve tiske. Kar 37 Trubarjevih del je bilo natisnjenih med letoma 1560 in 1564 v tiskarni v Urachu ob finančni podpori koroškega plemica Hansa Ungnada, pl. Sounnegg. Žal je z Ungnadovo nenadno smrtjo tiskarna prenehala delovati.

    Studenta slovenscine na univerzi v Tübingenu

Trubarja smo študentom približali tudi skozi razmišljanje Wilfrierda Setzlerja, ki je v prispevku z naslovom Tübingen in Derendingen v času Primoža Trubarja opisal družbene in gospodarske razmere v univerzitetnem mestu, kjer je imel Trubar veliko prijateljev in sodelavcev (vseskozi ga je podpiral prijatelj Joacob Andreae, eden najvplivnejših profesorjev in kancler Univerze v Tübingenu), s katerimi je imel redne stike, ter v Derendingenu, kjer je bil Trubar dolga leta evangeličanski župnik. Isti avtor je objavil tudi prepis in analizo besedila iz Trubarjevega epitafa v župnijski cerkvi v Derendingenu, ki ga je izdelal tübingenški umetnik Jakob Züberlin in prinaša vrsto dragocenih biografskih podatkov o Trubarju.

Vsem lep pozdrav

Dr. Irma Kern

…………………..

Dr. Irma Kern
Slavisches Seminar
Wilhelmstrasse 50
DE-72 074 Tübingen
irma.kern@uni-tuebingen.de